Peleti

!!! PELETOV TRENUTNO NI NA ZALOGI !!!

HVALA ZA RAZUMEVANJE.

OPOMBA: dostavljamo na območju Štajerske (Celje z okolico, Sl,Konjice, Sl.Bistrica, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina,…)

OSNOVNE INFORMACIJE O PELETIH

Kurilno olje je iz mode in vse bolj ga nadomeščajo lesna goriva, v zadnjem letu predvsem lesni peleti. Tako bi lahko na kratko opisali trg energentov za ogrevanje v gospodinjstvih. Dogajanje ni presenetljivo, saj naj bi po nekaterih podatkih s prehodom na ogrevanje s peleti prihranili tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, pri čemer pa uporabnik izgubi le majhen delček udobnosti, ki ga ponuja ogrevanje na fosilna goriva.

Tudi ogrevanje s sodobnimi pečmi na lesne pelete omogoča visoko stopnjo samostojnosti. Kako pogosto je treba dodajati gorivo, je odvisno predvsem od velikosti zalogovnika. Pri nas je večina uporabnikov peletov pred tem uporabljala ogrevanje na kurilno olje, zato se številni odločajo za nakup peletov v vrečah, saj nimajo večjega in pred zunanjimi vplivi zaščitenega prostora za shranjevanje večjih količin, katerih nakup in dostava sta na enoto teže ugodnejša.

PROIZVODNJA PELETOV

Peleti nastanejo s stiskanjem suhe lesne biomase, ki mora biti predhodno ustrezno pripravljena. To maso nato z močno stiskalnico iztisnemo skozi luknje željenega premera (po navadi 6 mm, lahko tudi 8 mm ali več). Visok pritisk stiskalnice povzroči zelo visoko temperaturo lesne mase. Takrat se zunanja plast peletov preoblikuje v gladko površino, ki deluje kot naravno lepilo. Na ta način peleti ohranijo svojo obliko tudi ko se ohladijo. Peleti, ki jih uporabljamo v Evropi morajo biti skladni s standardi (DIN 51731 ali Ö-Norm M-7135), imajo manj kot 10 % vsebnosti vode in so standardne gostote. Gostota presega 1 tono / kubični meter, zato peleti ne plavajo na vodi. Imajo dobro strukturno trdnost in majhno vsebnost prahu in pepela. Ker pri procesu mletja uničimo strukturo lesa, pri končnem izdelku praktično ni razlik med peleti iz različnih vrst lesa. Pelete lahko izdelujemo skoraj iz vseh vrst lesa, pri čemer mora peletni stroj zaznati spremembe v lesni biomasi in ustrezno spremeniti pritisk pri procesu stiskanja. Standardizirani peleti v Evropi ne smejo vsebovati recikliranega lesa ali zunanjih primesi. Reciklirani materiali, kot so obdelan ali barvan les, panelne plošče in podobno so neuporabne za proizvodnjo peletov. Pri izgorevanju bi namreč lahko prišlo do izpusta škodljivih emisij in/ali do nekontroliranih sprememb v kurilnih lastnostih peletov.

OZNAČEVANJE PELETOV

Za potrošnika je najbolj zoprno dejstvo, da oznake na vrečah s peleti niso predpisane, zato lahko vsak izdelovalec poudari predvsem tisto, kar je po godu njemu. To na koncu povzroči nepreglednost in onemogoči primerjavo med izdelki na prodajnem mestu. Na vsaki vrečki peletov bi morali biti navedeni vsaj trije najpomembnejši. Vsebnost vode je pomembna za kakovostno izgorevanje peletov. V peletih z upoštevanjem standarda SIST EN 14961-2:2011 ne bi smelo biti več kot 10 % vode glede na maso suhih peletov. Večina izdelovalcev označuje vsebnost vode v razponu (denimo od 6 do 8 odstotkov), ali pa preprosto napišejo, da peleti vsebujejo »manj kot« določeno količino vode. Oznaka “manj kot 10 odstotkov” potrošniku ne pove veliko, saj lahko to pomeni, da takšni peleti komaj presežejo mejo za najnižji kakovostni razred. Razlika med vlažnostjo npr. 9,9 in 5 odstotkov ni zanemarljiva in kupec bi se, če bi bili podatki nazornejši, lažje odločal. Peleti so izdelani iz lesa, zato z izgorevanjem ostane pepel, ki ga je treba občasno odstraniti iz peči oziroma posode za pepel – to je tista majhna izguba udobnosti v primerjavi s pečjo na olje. Za peleti, ki sodijo v najvišji razred, ostane manj kot 0,7 odstotka pepela, meja za najnižji kakovostni razred so trije odstotki pepela. Ostanek pepela je pomemben tudi zato, ker se lahko začnejo zaradi njega (in preveč vode) v peči nabirati obloge oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje. Tretja oznaka, ki ne bi smela manjkati na nobenem pakiranju (najdemo pa jo zelo redko), je kakovostni razred, v katerega sodijo peleti. Po standardu SIST EN 14961- 2:2011 poznamo tri kakovostne razrede: A 1, A 2 in B. Peleti so lahko uvrščeni v katerega od njih, če izpolnjujejo vse predpisane kriterije – poleg vsebnosti vode in pepela so med najpomembnejšimi še mehanska obstojnost, energijska vrednost in gostota nasutja. Praviloma velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih treh kriterijih. Kako mehansko obstojni so peleti, je včasih mogoče presoditi že na prodajnem mestu s pogledom v vrečo. Peleti slabše mehanske obstojnosti so hitro lomljivi (zato so po navadi krajši), okoli njih pa je polno drobnih delcev. V praksi je izgorevanje takšnih peletov slabše in zaradi večje količine drobnih delcev povzročajo tudi več težav v peči. Gostota nasutja peletov je pomembna zaradi prostora, ki ga potrebujemo za njihovo shranjevanje in transport. Gostoto merijo tako, da vsujejo pelete v posebno posodo z znano prostornino in jih stehtajo. Za shranjevanje peletov s slabo gostoto nasutja porabimo več prostora kot za tiste z boljšo gostoto. Potrošniki na spletnih forumih večkrat sprašujejo o energijski vrednosti peletov. Njen pomen so povzdignili zlasti trgovci, ki skušajo s primerjavami (največkrat s kurilnim oljem) pritegniti pozornost kupcev. Energijska vrednost je pogosto označena na pakiranju, a so žal vrednosti neprimerljive. Najprej zato, ker so navedene v različnih enotah (J/kg, Wh/kg, celo kalorije), težava pa je tudi v tem, da nihče ne zapiše, na kakšno stanje pelet (absolutno suhi ali vlažni) se vrednost pravzaprav nanaša. Standard SIST EN 14961-2:2011 določa najnižjo še sprejemljivo energijsko vrednost, ki je odvisna predvsem od vsebnosti vode.

Kaj pa les, ki je uporabljen za izdelavo peletov?

Nekateri menijo, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa. To pa ne drži. Med vzorci na testu so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, za njihovo kakovost pa to sploh ni pomembno! Peleti namreč niso klasična drva (polena), pri katerih so razlike v energijski vrednosti glede na prostornino med posameznimi vrstami lesa posledica gostote lesa. Pri peletih vedno govorimo o podobni gostoti, zato je energijska vrednost praktično neodvisna od uporabljene vrste lesa – je pa odvisna od vsebnosti vode in morebitnih primesi. To vpliva tudi na druge kriterije, še zlasti na ostanek pepela. Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije so pri vzorcih, pri katerih je bilo navedeno, da so narejeni iz ene vrste lesa, preverili, ali to zares drži. Izkazalo se je, da se na zapisano ne moremo zanesti, saj so v dveh primerih ugotovili, da je bil namesto bukovega uporabljen les iglavcev, v enem od vzorcev pa so poleg (označene) smrekovine našli tudi les drugega iglavca, najverjetneje bora. Ker pa vrsta lesa za kakovost peletov ni pomembna, se te anomalije pri ocenjevanju niso upoštevale.

Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu?

Manj kakovostne pelete boste morda spoznali že na prvi pogled (kratki peleti, veliko drobnih delcev), obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe od kakovostnejših izdelkov. Označevanje:

• zelo pomembno: vsebnost vode (najbolje, če je vrednost navedena v intervalu, pri čemer navajanje vrednosti “manj kot 10 %” ne pomeni prav veliko), preostanek pepela (meja za kakovostni razred A 2 je 1,5 %, za A 1 pa 0,7 %) in skupni kakovostni razred (A 1, A 2 ali B);
• pomembno: gostota nasutja, mehanska obstojnost, poreklo surovine, izdelovalec, distributer;
• manj pomembno/nepomembno: energijska vrednost.

Certifikati. Certifikat potrošniku sicer ne pove veliko, če ne ve, od kod izvira, saj ni enotnega certifikata, ki bi ga morali upoštevati vsi. Največjo tradicijo ima nemški certifikat DIN plus, uveljavlja pa se tudi certifikat EnPlus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2:2011. V bližnji prihodnosti je malo verjetno, da bi se ta dva certifikata združila oziroma poenotila. Izdelovalci, ki na pakiranju označijo, da njihov izdelek ustreza standardu, se seveda zavežejo, da ga bodo spoštovali, lažje jih je tudi nadzirati. Žal večina peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pravzaprav kupujemo – mačka v žaklju … Viri: ZPS, Wikipedia

KLIKNI ZA PREGLED NAŠIH IZDELKOV